Mešanica različnih organskih snovi se v aerobnem procesu kompostiranja s pomočjo mikroorganizmov spremeni v zrelo organsko snov - kompost. Mikroorganizmi s svojimi encimi razkrajajo organske snovi in jih pretvarjajo v stabilen humus. Z dodajanjem komposta povečujemo v tleh količino humusa ter izboljšujemo strukturo tal. V tla vnašamo s kompostom poleg hranil tudi mikroorganizme ter hormone, encime, vitamine, stimulatorje rasti, antibiotike. Zaradi teh so rastline močnejše in bolj zdrave. Gnojenje s kompostom nam tako zagotavlja trajno živa, plodna tla, bogata s humusom.
Kompostiranje poteka pod vplivom različnih vrst mikroorganizmov (bakterije, glive, aktinomicete), ki se neprenehoma prilagajajo okolju v kompostu.
Mikroorganizmi potrebujejo za opravljanje svojega dela ustrezne razmere. Zato moramo poskrbeti za naslednje dejavnike:
ZRAK
Mikroorganizmi, ki v kompostnem kupu razgrajujejo material, potrebujejo za svoje delovanje kisik. Pomanjkanje kisika lahko povzroči propad aerobnih bakterij in nastanek plesni, kar vodi v gnitje in zakisanje komposta. Če se nam zgodi, da kompost začne smrdeti, nemudoma kup prekopljemo in na ta način dovedemo kisik.
Da preprečimo tovrstne težave, poskrbimo za dovolj strukturnih snovi v kupu ter preudarno mešamo različna gradiva. Kup tudi ne sme biti previsok, saj se zaradi lastne teže spremeni volumen zračnih por in s tem tudi količina kisika.
VLAGA
V kompostu mora biti vlaga enakomerno razporejena, saj mikroorganizmi sprejemajo hrano v raztopljeni obliki. Če je masa v kompostu premokra ali presuha, je proces razgradnje organske snovi oz. fermentacija motena. Zato moramo pri pripravljanju kompostnega kupa material, ki je preveč vlažen osušiti, presuh material pa navlažiti – oziroma pravilno nalagati material po plasteh.
V krajih z veliko padavin kompostni kup pokrijemo. V sušnih obdobjih kup po potrebi, predvsem v suhem in vročem poletju, vlažimo. Zalivamo lahko namesto z vodo z namočenimi koprivami ali sladkorno raztopino.
TOPLOTA
Proces kompostiranja se začne pri nizki temperaturi, ki pa se počasi zvišuje in lahko doseže v sredini kupa tudi do 70˚C. Pri procesu fermentacije sodelujeta dve skupini mikroorganizmov. Mezofilni mikroorganizmi se razvijajo pri temperaturi 10 – 45˚C, termofilni pa pri temperaturi 45 – 70˚C. Če je v kompostnem kupu preveč materiala, ki vsebuje veliko lignina ali celuloze (slama, veje, …), je kompost preveč hladen in procesi razgradnje so oteženi.
pH VREDNOST KOMPOSTA
Če je začetna pH okoli 7, začno mikroorganizmi intenzivno razkrajati organski material in fermentacija hitro steče. Zato je pomembno, da material, iz katerega pripravljamo kompost nima kisle reakcije. Med procesom razgradnje pH pade, vendar se na koncu spet dvigne, tako da ima zrel kompost pH vrednost okoli 7.
RAZMERJE MED OGLJIKOM IN DUŠIKOM C/N
Mikroorganizmi imajo idealne razmere za svoje življenje in delovanje, če je v kompostu razmerje med ogljikom in dušikom 30/1. To pomeni, da pride 30 delov ogljika na 1 del dušika. Da zagotovimo pravilno razmerje, moramo vedeti, kateri materiali vsebujejo predvsem ogljik in kateri predvsem dušik. Če je preveč ogljika, je razgradnja otežena, če je preveč dušika, pa material gnije.
| SNOV | C/N | SNOV | C/N |
| Sušena kri | 2 | Borove iglice | 30 |
| Kokošji in prašičji gnoj | 8 | Zelene vejice | 30-60 |
| Goveji gnoj brez slame | 10 | Praprot | 45 |
| Vrtni odpadki | 13 | Pokošene stročnice | 40-50 |
| Ostanki zelenjave | 14 | Lipovo, bukovo, hrastovo listje | 40-60 |
| Ovčji gnoj | 14 | Ovsena slama | 50 |
| Kuhinjski odpadki | 12-20 | Ržena slama | 65 |
| Zdravilna zelišča | 16-20 | Ječmenova slama | 100 |
| Goveji gnoj | 20 | Drevesno lubje | 100-130 |
| Pokošena trava | 12-25 | Ostanki obrezovanja | 100-150 |
| Konjski gnoj | 25 | Pšenična slama | 150 |
| Trstičje | 20-30 | Poltrhla žagovina | 200 |
| Krompirjevo listje | 25-30 | Sveža žagovina | 500 |
| Jelševo in jesenovo listje | 25-30 | Papir, karton | 250 |
| Kavna usedlina | 25-30 | Lepenka | 200-500 |
Da vam olajšamo stvari, smo razdelili material iz zgornje tabele v dve skupini, na zelene in rjave. Vam ni potrebno poskrbeti za nič drugega, kot izmenično nalagati plasti v nekako približnem razmerju.
Sestava kompostnega kupa
Da bo vsem tem dejavnikom zadoščeno in bo kompostni kup dozoreval brez težav, nalagamo material v plasteh. Da nam bo lažje, si material razdelimo v dve skupini, v mokrega, ki je bogat z dušikom in suhega, ki ima veliko ogljika.
| KOMPOSTNI MATERIAL | |
| Mokri | Suhi |
Kuhinjski odpadki Jajčne lupine Ostanki sadja in zelenjave Rastlinski ostanki z vrta Plevelni ostanki Ostanki balkonskih in sobnih rastlin Sveže pokošena trava Odpadki vinske kleti Grozdne droži in tropine Pivovarski ostanki Morske alge Hlevski gnoj Ostanki rastlinskih pripravkov | Kavna in čajna usedlina Suho listje Suhe iglice Slama in seno Ostanki zemlje balkonskih in sobnih rastlin Zdrobljene vejice in veje drevja in grmovja Žagovina in lesni oblanci Luščine žit Volna, bombažno in laneno blago Lasje, dlaka Lesni pepel in saje Papir in lepenka Hišni prah |
Kup začnemo s plastjo vej, smrečja, koruznice, ki bo služila za drenažo. Sledi nalaganje plasti. Izmenično nalagamo plasti mokrih odpadkov (ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, sveže pokošena trava, odmrli ostanki okrasnih rastlin…) in suhih (suho listje, slama, seno, zdrobljeni ostanki vej, lesni pepel…). Pomembno je, da je razmerje približno enako. Če je preveč suhih odpadkov, se v kupu ne dogaja nič, če je preveč mokrih, pa kup gnije. Plasti naj niso debelejše od 20 cm, saj s tem zagotovimo zračnost in odcednost.
Po vsaki plasti dodamo tanko plast napol preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Dodajanje gnoja ali komposta med plasti omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so glavni delavci v tej veliki proizvodnji super gnojila. Na mokre plasti ali na hlevski gnoj lahko dodamo plast pepela. Na koncu pokrijemo kup s plastjo slame, sena ali listja. Po treh do štirih tednih kup premečemo, da ga prezračimo in ponovno zaščitimo s slamo. Trohnenje lahko pospešimo tako, da za en kubični meter komposta raztopimo 40 dag sladkorja v vroči vodi in tekočino polijemo po kupu. Tako ustvarimo optimalne razmere za delovanje mikroorganizmov.
Kompost je lahko dozorel in uporaben že po 5 mesecih, odvisno od kakovosti materiala, ki smo ga uporabili in od letnega časa v katerem smo ga pripravili. Vedeti moramo, da pozimi kompostiranje poteka počasneje. Zato ga je dobro spomladi nekoliko prezračiti.
Kompostni kup in kompostnik
V vrtu je najprimernejši prostor za »proizvodnjo » komposta zavetno in senčno mesto, najbolje pod drevesom ali grmom. Tla morajo biti tam, kamor postavimo kompostni kup, ilovnata, manj prepustna. Če so prepustna, nasujemo na dno plast ilovice.
Širina kompostnega kupa naj bo 1,5 m, višina 0,8 m, če kompostiramo le rastlinski material, oziroma do 1,5 m, če kompostiramo tudi živalski material. Najbolje je, da ima poleti obliko trapeza, da vpije večino padavin, pozimi trikotnika, da se padavine hitreje odcejajo.
V majhnih vrtovih si lahko preskrbimo kompostnik, najbolje iz lesenih desk (plastiki se v ekološkem vrtu izogibamo), ki se dajo odmakniti. To ogrodje služi pravzaprav samo za okras in pride prav ob stanovanjskih hišah. V takem ogrodju morata biti dve odprtini, v eni zbiramo material za kompostiranje, v drugi pa pripravimo kompostni kup. V večjih vrtovih, na kmetijah kompostiramo brez ogrodja prosto v dolžino, odvisno od tega , koliko materiala imamo na voljo. Tukaj je dobro, da na vsakih 150 cm poskrbimo za zračenje – najbolje je, če naredimo odprtine, v katere položimo šop svežega šibja.
Kateri materiali nikakor ne sodijo na kompostni kup:
steklo, guma, izdelki iz pvc-ja, iztrebki ljudi, psov, mačk, bolne rastline, večletni koreninski plevel, ostanki rastlin, ki so bile tretirane s fitofarmacevtskimi sredstvi, ostanki mesa, kosti, masti, maščob, krvi, rezano cvetje iz cvetličarn, barvne revije.
